ZGODOVINA
Uspeh je vožnja na dolge proge.
Mejniki Maratona Franje skozi njeno 40-letno zgodovino
1982
2000
2001
2002
2003
2005
2006
2010
2010
2012
2014
2014
2016
2018
2019
2020
2021
Zgodovina v sliki
in besedi
Že leta 1978 je traso maratona želel prevoziti Tone Fornezzi -Tof, a se je moral zaradi gradnje ceste na Kladje v Cerknem obrniti.
Nato je leta 1979 ekipa Roga pod vodstvom Zvoneta Zanoškarja prevozila traso maratona, ki je tisto leto tudi dobil ime. Zvone, Tof in Rogova kolesarska ekipa z Žaubijem in Polončičem na čelu je počivala v Cerknem s pogledom na tablo Bolnišnica Franja. Odločitev je na pobudo Tofa padla nemudoma: Maraton Franja.
Prvi Maraton Franja je bil izveden 22. julija 1982. Na prvi izvedbi je bilo okoli 700 udeležencev, večinoma na običajnih, netekmovalnih kolesih.
Prva leta je bil na progi tudi sedemkilometrski makadamski odsek z vrha Kladja do Sovodnja, ki je povzročil veliko predrtih gum. Prav s pomočjo Franje in protestov okoliških prebivalcev je bil kasneje položen asfalt.
Leta 1984 je udeležence na startu v Tacnu pozdravila legendarna zdravnica dr. Franja Bojc-Bidovec, ki je ob tej priložnosti izrekla znamenite besede: "Vem, da vam ne bo lahko, verjemite, tudi nam ni bilo!"
V osemdesetih letih se je Franje udeležilo veliko tujcev iz zahodne Evrope. Posebej so v spominu ostali Nizozemci, ki so se na maratonu ustavili na poti na jadransko obalo.
V teh letih je tudi tovarna Rog izdelala kolo, primerno za take preizkušnje, ki se je imenovalo Maraton.
Na prvi Franji je bil najhitrejši Ivan Rajgelj, kasneje pa se ga je udeležila tudi res velika množica: od pravih turističnih kolesarjev do profesionalcev, kot so bili Primož Čerin, Jure Pavlič, Valter Bonča, Boris Premužič, Robert Pintarič, Gorazd Penko in drugi. Slednji so se dve leti na Franji tudi borili za točke najprestižnejšega točkovanja za Rogovo Zlato kolo. V osemdesetih je maraton vozil tudi Bojan Križaj, ki je bil takrat ena največjih zvezd jugoslovanskega športa.
Tedanja rekordna udeležba je bila leta 2002, ko je nastopilo 1.886 udeležencev. Tisto leto so maraton vozili izjemoma v zaprti vožnji. Skupaj z Družinskim maratonom, ki je bil takrat organiziran prvič, je bilo na startu več kot 2.000 udeležencev.
Franja je bila že naslednje leto zopet tekmovalnega tipa, kar se je izkazalo za pravilno in dolgoročno rešitev. Vse do leta 2002 je bil start in cilj Franje v Tacnu pred Srednjo policijsko šolo. Istega leta je Gorazd Penko postal direktor maratona in ga leta 2003 preselil v BTC City v Ljubljani. Od takrat je maraton iz leta v leto preraščal nacionalne meje. Družba BTC postane pokrovitelj, od leta 2005 pa generalni pokrovitelj, soorganizator in promotor Franje.
Nov zagon je prireditev dobila leta 2005, ko je maraton potekal v okviru Festivala kolesarstva. Maratonu Franja smo dodali še Mali maraton Franja, dve preizkušnji za gorske kolesarje, Družinsko-šolski maraton za vsakogar ter Preizkušnjo za otroke. Ob boku festivala so potekali še predavanja in sejemska ponudba. Z vstopom v povezavo kolesarskih maratonov Alpe Adria Tour je na Maratonu Franja Barcaffé prvič nastopilo večje število tujcev, zlasti Italijanov.
Še en mejnik je postavljen leta 2010, ko je Maraton Franja včlanjen v serijo najprestižnejših kolesarskih maratonov na svetu pod okriljem Mednarodne kolesarske zveze UCI-Golden bike. Istega leta je vajeti maratona Franja kot predsednik organizacijskega odbora prevzel Jože Mermal, ki ga vodi že 13 let.
Od najstarejšega kolesa na svetu do kolesarskega vrha sveta
Kolo že tisočletja poganja svet. Kdo ga je izumil ne vemo, a z najstarejšim ohranjenim lesenim kolesom se lahko pohvalimo prav v Sloveniji.
Barjanska tla so skozi tisočletja ohranila izjemne arheološke najdbe. Leta 2002 so arheologi pod vodstvom dr. Antona Veluščka na Stari gmajni pri Vrhniki odkrili najprej jesenovo kolo in nato še pripadajočo hrastovo os.
Raziskave so pokazale, da je kolo staro kar 5.200 let, da se mu je uspelo tako dolgo upirati času, pa se moramo zahvaliti stalni prepojenosti barjanskih zemeljskih plasti z vodo.
Kolesa, Barje in ljudje so bili tako že od pradavnine povezani v neločljivo celoto.
Z barjem je tesno povezan tudi Maraton Franja BTC City, saj trase nekaterih maratonov potekajo delno ali v celoti po Ljubljanskem barju.
Tudi Ljubljana in Slovenija imata dolgo in bogato kolesarsko zgodovino.
Začetki kolesarjenja pri nas segajo v leto 1869, ko je nemški časnik Triglav poimenoval to prvo kolesarsko navdušenje “velocipedemanija”.
Uspešna kolesarska zgodba sega do samega svetovnega kolesarskega vrha, ko je Tadej Pogačar, ki izhaja iz kolesarskega kluba Rog Ljubljana, leta 2020 zmagal na Dirki po Franciji in se uvrstil na prvo mesto svetovne kolesarske lestvice
